4. dan: Taš rabat – Kašgar Sinkiang na severozahodu Kitajske je največja in hkrati najredkeje poseljena kitajska pokrajina. V zgodovini daleč od takratnega kitajskega Osrednjega kraljestva, je bila pokrajina poseljena z različnimi nomadskimi ljudstvi mongolskega in kavkazijskega porekla. V 10. stoletju se je iz Turčije tja razširil Islam, ki ga potomci mešanja teh ljudstev – …
Nadaljuj z branjem Mustagh Ata 2017, 2. del: Sinkiang – na koncu (kitajskega) sveta
1. dan: Biškek – Ala Arča Pot na Kitajsko nas je vodila preko Kirgizije, saj je letalska povezava neprimerno bolj ugodna kot let preko Pekinga v Kašgar. Tako smo zvečer poleteli iz Ljubljane do Istanbula in naslednji dan zjutraj že pristali v glavnem mestu Kirgizistana. Skorajda mimogrede v drugi svet. No, vožnja skozi moderno mesto …
Nadaljuj z branjem Mustagh Ata 2017, 1. del: Zelena Kirgizija
Tam nekje v osrčju Centralne Azije leži gora, tako visoka, da so jo domačini poimenovali »Oče ledenih gorá«, ali Mustagh Ata. Nad pusto in negostoljubno pokrajino se kot osamelec dviga 7509 metrov visoko – več kot tri in pol kilometre nad okoliško planoto, da je prav neverjetno, kako je iz zemlje zrasel tak velikan. Osamelec …
Robanov kot je malce zakoten in precej idiličen kotiček. Večkrat sem ga že gledal od zgoraj, še nikoli pa nisem bil tam. Po včerajšnji vroči turi sem se zato odločil za obisk te doline, kjer sem si pod mogočnimi stenami obetal nekaj več sence - in seveda spoznavanje novih krajev. Za prvi vtis sem se …
Letos se nekam neobičajno pogosto potepam nad Vrati. Pa kljub temu ugotavljam, da sem bil na Kukovi špici nazadnje marca 2012 - torej ne bo nič narobe, če jo ponovno obiščem. Poleg tega se mi je prav tako po več letih spet pridružila Kristina. Pa nisva bila nič nostalgična, rajši sva uživala lep dan tu …
Na praznični torek sem se spet potepal po zahodnih Karavankah. Ker nisem šel spat s kurami, sem tudi zjutraj ignoriral petelina, zato sem potreboval nenaporno in hladno turo - pa sem se spomnil na dolino potoka Hladnika. Tam sem spet prehodil še en delček labirinta lovskih poti, ki so udobno speljane tudi po navidez neprehodnih …
Tole je bila zares čudovita tura v enem najbolj samotnih in odmaknjenih kotičkov Kamniških Alp. Dolg in razgiban greben ponuja marsikaj: od prijetnih gozdov, slabo uhojenih stezic, redko obiskanih vrhov do zahtevnega iskanja prehodov v skalah in ruševju, izpostavljenega plezanja in, seveda, širnih razgledov. Parkiral sem pri nekdanjem mejnem prehodu na Pavličevem sedlu (tudi Pavličev …
Nadaljuj z branjem Od Pavličevega sedla do Mrzle gore 13.8.2017
Spet v Vratih na še eni izredno lepi turi! Hkrati pa tudi eni bolj mrzlih tur po dolgem času! Celo sam si težko predstavljam, da sem še zjutraj šklepetal z zobmi, ko se popoldne nažiram s sladoledom v dolini... V soboto sem se šele pozno popoldne pripeljal v Vrata in se v prijetni senci povzpel …
Nadaljuj z branjem Od Dolkove špice do Bovškega Gamsovca 17.-18.6.2017
Danes na še eni lepi in samotni turi v martuljškem kraljestvu. Slapovi, idiličen gozd, senca in hlad, nekaj iskanja poti, ruševnat greben, sončni razgledi, udoben sestop in ledena osvežitev. Skratka, ponovno se je izkazalo, da ne rabiš visokih in eminentnih ciljev za lepo doživetje. Ravno ugotavljam, da sem se pred natanko enim letom potepal ob …
Včeraj smo šli z Marušo in Nežico na eno krasno turo nad Remšendolom. Že spet so minila skoraj tri leta preden sem se vrnil v to pozabljeno dolino, ki je pravi skriti biser tik za mejo. Navsezgodaj smo začeli, kratek čas po dolini, nato pa po prijetni poti skozi strm gozd do idilične jase pod …
