Robanov kot je malce zakoten in precej idiličen kotiček. Večkrat sem ga že gledal od zgoraj, še nikoli pa nisem bil tam. Po včerajšnji vroči turi sem se zato odločil za obisk te doline, kjer sem si pod mogočnimi stenami obetal nekaj več sence – in seveda spoznavanje novih krajev.

Za prvi vtis sem se odločil za pot, ki vodi po celotni dolini in se vzpne do Dleskovške planote. Na začetku doline je več turističnih kmetij, naprej pa sledi zložen vzpon po dnu doline do Robanove planine. Nad dolino kraljuje krasotica Ojstrica, na levi strmo ostenje tja do Križevnika, na desni pa Krofička in Strelovec. Že za sprehod po zeleni dolini se splača zapeljati tja. Seveda pa se najde še kakšna druga zanimiva tura za prihodnjič.

Nad Robanovo planino se dolina kmalu zapre in pot se vzpne po lepih prehodih preko strme stene in se prevali čez rob planote na Moličko planino. Tam me je pozdravilo sonce, pri stari Kocbekovi koči sem malo poklepetal z oskrbnikom in si ogledal lično kapelico na robu. Naravnost nad kapelico se vzpne stara Kocbekova pot na Malo Ojstrico, ki mi je bila z višino 2017 m dovolj v tem letu. Seveda je greben do Ojstrice zelo mikaven, ampak sem ga že večkrat prehodil in ga gotovo še kdaj bom. Za danes sem imel dovolj in sem se rajši vrnil po isti poti ter se takoj za robom spustil v blagodejno senco vse do dna doline.

Sprehod po dolini nazaj je bil za moj okus že prevroč, ampak sem se tolažil, da je bolje, kot če bi šel še do Ojstrice in se vračal 2 uri kasneje… Sem bil pa kar presenečen koliko ljudi je šlo na izlet do Robanove planine. To je seveda super, saj gre za res čudovit kraj za piknik ali pokušanje domačih dobrot na planini. Tudi sam se gotovo še vrnem!