Včeraj sem se odpravil na turo šele sredi dneva in sem šel na Jezersko, kjer je polno manj poznanih in nižjih vrhov, kot nalašč za krajši pohod. Že sedem let nisem bil v Makekovi Kočni in se nisem niti spomnil kam sploh moram iti, tako da sem šel kar po cesti, dokler nisem prišel do …
Mesec: september 2017
Mustagh Ata 2017, 8. del: Istanbul
23. dan: Istanbul mimogrede Po treh letih ponovno v Istanbulu, tudi tokrat le mimogrede, ker je bila pač priložnost. Tako smo na poti doživeli tri povsem različna mesta: eksotični, a zatirani Kašgar; moderni Biškek, s pridihom sovjetskih časov; in svetovljanski Istanbul. Kot sem omenil, je turški vpliv segel tudi do Kirgizije in Sinkianga (Ujguri mu …
Mustagh Ata 2017, 7. del: Biškek
21. dan: Kašgar – Biškek Pred nami je bila vožnja nazaj v Kirgizijo, po novi cesti nam je uspelo priti v enem dolgem dnevu vse do Biškeka. Še najbolj nas je skrbel prehod čez mejo, k sreči je šlo na izhodu iz države precej hitreje. Kljub temu so spodnjo carino odprli šele ob 9h, tam …
Mustagh Ata 2017, 6. del: Konec odprave, a ne konec dopusta
19. dan: Povratek v Kašgar Naše bivanje na gori je bilo pri koncu. Po prvotnem načrtu smo imeli sicer še en dan časa, ki pa nam je bil zdaj odveč in smo se raje dogovorili za še en dan v Kašgarju, kjer se bomo lahko pošteno umili, najedli in naspali. Po zajtrku smo se odpravili …
Nadaljuj z branjem Mustagh Ata 2017, 6. del: Konec odprave, a ne konec dopusta
Mustagh Ata 2017, 5. del: Proti vrhu
15. dan: BT – T1B Iz baze do vrha je približno 3100 m višinske razlike. Običajno se vzpon opravi v 4 dneh, z vmesnimi tabori T1 (5550 m), T2 (6200 m) in T3 (6800 m). Pešaki potem na sestopu ponovno prespijo v zgornjem taboru in peti dan sestopijo v bazo. To je nekako klasičen pristop, …
Mustagh Ata 2017, 4. del: Aklimatizacija
8. dan: BT – T1A – BT Kot rečeno, je bila prednost pohodov po Kirgiziji ta, da smo v bazni tabor prišli že aklimatizirani. Brez tega je življenje na 4400 m lahko hudo neprijetno. Po svoje je bližina ceste lahko torej slabost, saj se mimogrede pripelješ na 3800 m, od koder je nato le še …
Krofička 9.9.2017
V zadnjem mesecu sem prehodil kar nekaj meni še nepoznanih poti na Solčavskem - in pri tem vedno zelo užival. Tokrat smo šli z Marušo, Slavi in Džanijem iskat lepše vreme na ono stran, kjer smo našli prav lepo turo na varnem pred dežjem. Mimo koče na Klemenči jami in pod mogočno severno steno Ojstrice, …
Mustagh Ata 2017, 3. del: Pod goro
6. dan: Kašgar – Subashi Odhod je bil predviden šele dopoldne, nas pa je vodič vrgel iz postelje ob 6:30 in nas nagnal na avtobus. Menda naj bi bil nek kitajski praznik in bodo vse ceste po mestu zaprte… Od Kašgarja se proti jugu vije t.i. Karakorumska avtocesta, ki povezuje Kitajsko in Pakistan. Znane so …
Mustagh Ata 2017, 2. del: Sinkiang – na koncu (kitajskega) sveta
4. dan: Taš rabat – Kašgar Sinkiang na severozahodu Kitajske je največja in hkrati najredkeje poseljena kitajska pokrajina. V zgodovini daleč od takratnega kitajskega Osrednjega kraljestva, je bila pokrajina poseljena z različnimi nomadskimi ljudstvi mongolskega in kavkazijskega porekla. V 10. stoletju se je iz Turčije tja razširil Islam, ki ga potomci mešanja teh ljudstev – …
Nadaljuj z branjem Mustagh Ata 2017, 2. del: Sinkiang – na koncu (kitajskega) sveta
Mustagh Ata 2017, 1. del: Zelena Kirgizija
1. dan: Biškek – Ala Arča Pot na Kitajsko nas je vodila preko Kirgizije, saj je letalska povezava neprimerno bolj ugodna kot let preko Pekinga v Kašgar. Tako smo zvečer poleteli iz Ljubljane do Istanbula in naslednji dan zjutraj že pristali v glavnem mestu Kirgizistana. Skorajda mimogrede v drugi svet. No, vožnja skozi moderno mesto …
Nadaljuj z branjem Mustagh Ata 2017, 1. del: Zelena Kirgizija
Primož Blaha 