Letos se nekam neobičajno pogosto potepam nad Vrati. Pa kljub temu ugotavljam, da sem bil na Kukovi špici nazadnje marca 2012 – torej ne bo nič narobe, če jo ponovno obiščem. Poleg tega se mi je prav tako po več letih spet pridružila Kristina. Pa nisva bila nič nostalgična, rajši sva uživala lep dan tu in zdaj.

O turi niti nimam kaj posebnega napisati: vzpon je lepo razgiban in razgleden, da hitro mine, vrh je pa itak znan kot izreden razglednik. Morda sicer ne najboljša izbira za poletje, saj sva bila večino časa izpostavljena soncu. K sreči je bilo dopoldne še kar znosno, sestop po meliščih je ekspresen, spodaj pa po udobni poti skozi senčen gozd tudi ni bilo prehudo. Kljub temu je bila nujna osvežitev v ledeni Bistrici! Super zaključek lepe ture.