Mustagh Ata 2017, 4. del: Aklimatizacija

8. dan: BT – T1A – BT Kot rečeno, je bila prednost pohodov po Kirgiziji ta, da smo v bazni tabor prišli že aklimatizirani. Brez tega je življenje na 4400 m lahko hudo neprijetno. Po svoje je bližina ceste lahko torej slabost, saj se mimogrede pripelješ na 3800 m, od koder je nato le še …

Nadaljuj z branjem Mustagh Ata 2017, 4. del: Aklimatizacija

Mustagh Ata 2017, 3. del: Pod goro

6. dan: Kašgar – Subashi Odhod je bil predviden šele dopoldne, nas pa je vodič vrgel iz postelje ob 6:30 in nas nagnal na avtobus. Menda naj bi bil nek kitajski praznik in bodo vse ceste po mestu zaprte… Od Kašgarja se proti jugu vije t.i. Karakorumska avtocesta, ki povezuje Kitajsko in Pakistan. Znane so …

Nadaljuj z branjem Mustagh Ata 2017, 3. del: Pod goro

Mustagh Ata 2017, 2. del: Sinkiang – na koncu (kitajskega) sveta

4. dan: Taš rabat – Kašgar Sinkiang na severozahodu Kitajske je največja in hkrati najredkeje poseljena kitajska pokrajina. V zgodovini daleč od takratnega kitajskega Osrednjega kraljestva, je bila pokrajina poseljena z različnimi nomadskimi ljudstvi mongolskega in kavkazijskega porekla. V 10. stoletju se je iz Turčije tja razširil Islam, ki ga potomci mešanja teh ljudstev – …

Nadaljuj z branjem Mustagh Ata 2017, 2. del: Sinkiang – na koncu (kitajskega) sveta

Mustagh Ata 2017, 1. del: Zelena Kirgizija

1. dan: Biškek – Ala Arča Pot na Kitajsko nas je vodila preko Kirgizije, saj je letalska povezava neprimerno bolj ugodna kot let preko Pekinga v Kašgar. Tako smo zvečer poleteli iz Ljubljane do Istanbula in naslednji dan zjutraj že pristali v glavnem mestu Kirgizistana. Skorajda mimogrede v drugi svet. No, vožnja skozi moderno mesto …

Nadaljuj z branjem Mustagh Ata 2017, 1. del: Zelena Kirgizija