Ob teh imenih bo kdo pomislil, da mi gre že res slabo, ko hodim po tako zanikrnih hribih. Brez skrbi, resnica je prav nasprotna: gre za prvovrstno turo v prvinskem svetu Karavank, ki jo priporočam vsakemu ljubitelju brezpotij. Greben Kurjekov sem enkrat že prehodil, takrat iz Belce. Danes pa je bilo izhodišče nad Dovjem, tako …
Nadaljuj z branjem Borovje – Kurjeki – Plevelniki 30.10.2017
Še en krasen jesenski dan nad Belco. Kljub pogostim obiskom se tja vedno rad vračam, vsakič pa se pohoda lotim drugače in mimogrede odkrijem še kakšno novo samotno lovsko pot... Pred leti sem v Belci začel z vzponom čez Štenge, ki v strmem pesku ni ravno udoben. Zato sem tokrat parkiral na začetku ceste in …
Nadaljuj z branjem Visoki vrh – Mojstrovica – Tišlerica 21.10.2017
Najlepši vikend v letošnjem letu smo z Marušo in Maretom preživeli tam zgoraj... kjer je lepo. Seveda je bilo lepo kjerkoli, meni je bil dodaten čar, da hkrati odkrivamo nove kraje, kar vedno še bolj obogati doživetje. V soboto zjutraj smo poovinkarili preko Vršiča in se zapeljali v Vrsnik nad Sočo. Tik nad izhodiščem smo …
Nadaljuj z branjem Jesenska pravljica nad Travniško dolino 14.-15.10.2017
Po dolgi turi v soboto je bilo nedeljsko jutro kot nalašč oblačno. Tako sem se šele popoldne zapeljal na Pokljuko, kjer sem bil do sedaj dejansko le parkrat v kopnih razmerah in mi je bil večji del poti brez snega pravzaprav nepoznan. Z Rudnega polja mimo planine Konjščica do Studorskega prevala, od koder je le …
Spet so prišli tisti najlepši dnevi v hribih, ki jih velja polno izkoristiti! Moram reči, da sprva nisem bil preveč navdušen nad idejo o Mojstrovkah, a Lovro in Marko tega grebena še nista prehodila in smo se zapeljali na Vršič. Tudi sam še nisem šel do konca grebena in seveda sem ponovno ugotovil, da gre …
Ta vikend sem bil na obisku pri Zoranu in Ivi na Reki. Dolgo je trajalo, da sem se končno spet odpravil do njiju, smo pa zato res dobro izkoristili lep vikend v bolj prijetnih temperaturah, kot smo jih bili v zadnjem mesecu vajeni pri nas. V soboto sva se z Zoranom zapeljala v Velo (tudi …
Včeraj sem se odpravil na turo šele sredi dneva in sem šel na Jezersko, kjer je polno manj poznanih in nižjih vrhov, kot nalašč za krajši pohod. Že sedem let nisem bil v Makekovi Kočni in se nisem niti spomnil kam sploh moram iti, tako da sem šel kar po cesti, dokler nisem prišel do …
23. dan: Istanbul mimogrede Po treh letih ponovno v Istanbulu, tudi tokrat le mimogrede, ker je bila pač priložnost. Tako smo na poti doživeli tri povsem različna mesta: eksotični, a zatirani Kašgar; moderni Biškek, s pridihom sovjetskih časov; in svetovljanski Istanbul. Kot sem omenil, je turški vpliv segel tudi do Kirgizije in Sinkianga (Ujguri mu …
21. dan: Kašgar – Biškek Pred nami je bila vožnja nazaj v Kirgizijo, po novi cesti nam je uspelo priti v enem dolgem dnevu vse do Biškeka. Še najbolj nas je skrbel prehod čez mejo, k sreči je šlo na izhodu iz države precej hitreje. Kljub temu so spodnjo carino odprli šele ob 9h, tam …
19. dan: Povratek v Kašgar Naše bivanje na gori je bilo pri koncu. Po prvotnem načrtu smo imeli sicer še en dan časa, ki pa nam je bil zdaj odveč in smo se raje dogovorili za še en dan v Kašgarju, kjer se bomo lahko pošteno umili, najedli in naspali. Po zajtrku smo se odpravili …
Nadaljuj z branjem Mustagh Ata 2017, 6. del: Konec odprave, a ne konec dopusta
Primož Blaha 