Visoki vrh – Mojstrovica – Tišlerica 21.10.2017

Še en krasen jesenski dan nad Belco. Kljub pogostim obiskom se tja vedno rad vračam, vsakič pa se pohoda lotim drugače in mimogrede odkrijem še kakšno novo samotno lovsko pot…

Pred leti sem v Belci začel z vzponom čez Štenge, ki v strmem pesku ni ravno udoben. Zato sem tokrat parkiral na začetku ceste in tam poiskal pot, ki preči strma pobočja proti desni in se na grebenu priključi tisti čez Štenge. Pot je slabo uhojena, a spočetka je šlo prav lepo. Višje sem prišel do vodnega zajetja, kjer se je pot izgubila in sem (kot se je izkazalo) prenizko prečil desno in po strmem gozdu naravnost gor dokler nisem spet stopil na pot malce višje. Bom na sestopu bolje sledil poti, sem si mislil.

Naprej po že znani poti, ki je, sploh zdaj pri vsem listju, občasno težko sledljiva. Očitno le redki tu hodijo. Tik pod Vretovim vrhom sem prišel do sedelca v stranskem grebenu proti Jurčevi peči. Tam sem obrnil levo in po grebenu med rušjem dosegel razgledni Visoki vrh.

Sledil je izredno uživaški sprehod med zlatimi macesni do Mojstrovice, ki je meni eden najbolj idiličnih vrhov. Tudi spust na sever skozi macesnov gaj me vedno navduši. Do sedla pripelje gozdna cesta, jaz pa sem nadaljeval še na Tišlerico, ki jo v zadnjih letih ob vsaki priložnosti obiščem, čeprav ne znam povedati zakaj mi je tako všeč. Tokrat sem bil presenečen, da je nekdo s sprejem “markiral” pot od majhnega sedelca do vrha. Res ne razumem zakaj, sploh ker je prav nemarno popackal vsa drevesa in korenine.

S Tišlerice sem se vrnil par minut nazaj do sedla in po cesti do prvega ovinka, kjer sem zavil desno navzgor po kolovozu, ki se je malo višje končal, naprej pa se nadaljuje skromna stezica, ki preči do sedla pod Visokim vrhom, kjer sem prej zavil na greben. Malo pod sedlom sem neuspešno iskal odcep poti skozi dolinico Za Vršičem, morda jo rajši poiščem naslednjič v obratni smeri.

Tako sem sestopil po znani poti, ki pa sem jo kljub temu kmalu izgubil med listjem in sem nekaj časa sestopal kar po brezpotnem gozdu do grebena nižje, kjer sem spet stopil na pot. Tudi nižje, ko sem nad Štengami zavil desno, sem v strmih travah izgubil sled. Sem pa naletel na skromen potoček in mu sledil naravnost dol do vodnega zajetja, kjer sem na vzponu izgubil pot. Tako mi še vedno manjka kakšnih 100 m poti, ampak zdaj vsaj vem v katero smer je treba. Do naslednjič torej!

2 razmišljanji o “Visoki vrh – Mojstrovica – Tišlerica 21.10.2017

    1. Ja, prav res. In ne vem s kakšnim namenom. Saj če greš na nemarkirano pot, potem itak veš, da bo treba malo poiskati. Jaz sem se spodaj v gozdu večkrat izgubil, ampak to pač pride zraven. Kdor se noče izgubljati, bo šel pa že na markirano pot in bo tudi zadovoljen. Torej ti malarji ne koristijo tistim, ki hodijo po markiranih poteh in jezijo tiste, ki želijo hoditi izven označenih poti…

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s