Sobota 27.8.2011 Vreme je bilo najbolj obetavno na vzhodu pa smo šli s Kristino&Tino na eno krožno po Savinjskih alpah - po grebenu nad Robanovim kotom. Z avtom se kar vleče do pl. Ravne nad Podvolovjekom - od tam pa do pl. Polšak in naprej po občasno precej zaraščeni nemarkirani stezi na Križevnik (1909m) - …
Nadaljuj z branjem Križevnik – Molička peč – Zelenica – Dleskovec 27.8.2011
Nedelja 21.8.2011 Iz Planice s kolesom v mesečini do Doma v Tamarju - potem pa čez Kotovo sedlo (2134m) - Jalovec (2645m) - na poti dol spotoma še na Veliki Ozebnik (2480m), 20min po krušljivem brezpotju, ampak se splača! Naprej čez Jalovško škrbino in spust v ozebnik - nazaj v Tamar. Edino kar Jalovcu manjka …
Sreda 17.8.2011 Še ena poslužbarska... Rudno polje - čez Kačji rob - Srenjski preval - Mali Draški vrh (2132m) - čez Viševnik (2050m) nazaj dol Klasika, zvečer vsaj ni bilo vroče in gužve 🙂
Sobota 13.8. in nedelja 14.8.2011 Sva s Tino obdelala cel kup Grintovcev - če sva bila že gor, da ne hodiva večkrat 😉 od Doma v Kamniški Bistrici - Kokrsko sedlo - mimo bivaka pod Kočno - Kokrska Kočna (2520m) - Jezerska Kočna (2540m) - Dolška škrbina - Grintovec (2558m) - po brezpotnem grebenu Dolgih …
Po vremenski izkušnji prejšnega dne, sva šla tokrat s Katarino na vzhod! Naju je zaneslo vse do Robanovega kota in sva šla na Raduho. Zelo dolga, ampak lepa in samotna pot, mimo Snežne jame - pl. Arta - vrh - Koča na loki - Snežna jama. Če sva že obhodila celo goro, sva jo raziskala …
+Tina, Žiga, Miha V petek po službi do Nevejskega sedla in po krasni botanični poti čez sedlo Bela peč do bivaka. Drug dan pa je vreme malo prehitevalo napoved in kmalu po lepem vzhodu so bili vrhovi v megli, občasno je tudi pršilo... Smo nekaj časa vedrili pod nekim previsom, ampak rajši opustili načrtovano turo …
Še en izborček iz preostali tur v 2011...
tokrat pa že cela ekipa: Katarina, Kristina in Miha. Popoldanska s krasnim sončnim zahodom. Košutica je bila ravno prav odmaknjena na sever, da smo bili varni pred meglo, ki je požirala druge vrhove. Super!
Spet v martuljške konce, tokrat na najbolj vzhodno - Kukovo špico! Lepa tura, samotna, strma.Malo oblačno, ampak vsaj vroče ni bilo!
Ena poslužbarska s Katarino. Na Stegovnik skozi okno, ki je res noro, potem pa po grebenu in čez Močnikovo sedlo nazaj dol.
Primož Blaha 