Bilo je poletje, in prišla je zima… Jah, jesen v hribih je bila letos res kratka tako da sem jo celo zamudil. Barve v gozdu so izginile, macesni so se osuli, le snega je še nekam malo, da bi se lahko reklo zima…

Po dolgem času torej spet v domače hribe in kam lepše kot v osrčje Julijcev! Ker se je obetalo lepo vreme, sva z Anjo preživela kar cel vikend tam gor… Štrat v soboto zjutraj na planini Blato (1147m), kjer naju je čakala megla, ivje in mraz. Preko spečih in pomrznjenih planin pri Jezeru (1453m), Dedno polje (1560m) in Ovčarija (1660m) sva tako hodila pod oblaki, ko pa sva se od pl. Ovčarija začela vzpenjati pa se je končno prikazalo modro nebo.

Nisva vedela kako bo s snegom, ampak je bilo povsem kopno, zato sva se vzpela do Male Tičarice (2071m), od tam pa po grebenu, ki se dviguje na vzhodnem robu doline Triglavskih jezer, pod Kopico in preko Male Zelnarice (2320m) na Veliko Zelnarico (2310m). Z Zelnarice pa navzdol do sedla Vrata, kjer je bilo pa precej pobeljeno, vendar je šlo brez težav. Ker je bila spodaj v dolini cel dan megla, sva se vzpela na drugo stran doline do Zasavske koče na Prehodavcih (2071m), kjer se odpre krasen pogled proti vrhovom nad Trento.

Koča je seveda že nekaj časa zaprta, zraven pa stoji zimski bivak, kjer je 14 udobnih ležišč. Počakala sva na res lep sončni zahod, skuhala večerjo in se zavlekla v spalke. Poleg naju je bilo v bivaku še 6 drugih, en hrvat je spal pa kar zunaj pod zvezdami!? Romantik pač (z zelo dobro spalko!)

Naslednji dan smo se zbudili v krasno in jasno jutro in ker je bila dolina še večji del dopoldneva v senci, sva šla po grebenu na zahodni strani doline čez Malo Špičje (2312m) pa malo gor-dol-gor-dol do Velikega Špičja (2398m). Lepa, razgledna grebenska pot, na južni in vzhodni strani kopno, na severni in zahodni pa je bilo vzdušje precej bolj zimsko. Sva šla večkrat malo po svoje, da sva se izognila snegu, kjer pa ni šlo pa tudi ni bilo problema, ker snega res ni veliko pa še precej toplo je bilo. Kar pošteno toplo – za kratke rokave in veliko kreme za sonce! 😉

Z Velikega Špičja pa še spust do koče pri Triglavskih jezerih (1685m) in čez Prode okoli do pl. Ovčarije pa čez Dedno polje in pl. pri Jezeru nazaj na izhodišče. Spodaj pa precej bolj mraz kot na vrhu, tako da bo treba čim prej spet nazaj gor! 🙂 Skratka lepa tura in dobro izkoriščen vikend. Glede na res kratke dneve se splača izkoristit kakšno zimsko sobo ali bivak, je pa seveda nujna dobra spalka!

Sicer pa – bo že držalo, da je povsod lepo, doma pa najlepše! 😉