Prišel je čas za jesenske pohode, ko se naši hribi odenejo v najlepše barvne podobe in niso pomembni vrhovi, temveč predvsem lepote ob poti. Vsaj meni se tako zdi in v tem času vedno znova spoznavam, da so naši hribi resnično čudoviti. Vreme ta vikend morda ni bilo čisto po pričakovanjih, a tudi najlepše barve šele pridejo – in to že prav kmalu.

Lepša napoved je bila za nedeljo, a kaj ko sva se z Nežico med vožnjo v soboto odločila za obisk grebena Mlinaric in je na koncu krajša tura ostala za lepši dan … No, kakorkoli, zjutraj v Kotu ni bilo gneče, sonca še manj, gozd pa je s svojimi barvami ponujal prijetno kuliso ob vzponu. Manj prijetno je bilo iskanje prehodov preko podrtega drevja na nekaterih delih, preden sva prišla do grebena. Hoja po grebenu je na trenutke kar naporna, kljub temu sva brez težav dosegla Rušnato Mlinarico in nadaljevala na Požgano Mlinarico. V zadnjem delu se je pojavil sneg, ki je še dodatno popestril vzpon, saj je ponekod zoprno drselo.

Na vrhu je bilo brezvetrje in nekaj omejenega razgleda. Prav prijetno za posedanje vendarle ni bilo. Sprva sva razmišljala o spustu na drugo stran, a sva se zaradi snega hitro premislila in se vrnila po isti poti. Tistega spusta nimam ravno v lepem spominu, čeprav je takšna krožna tura gotovo zanimiva in pred šestimi leti sem jo opravil v zares najlepših možnih okoliščinah. Vendar v snegu ni enostavno najti prehodov. Vseeno sva bila tudi tokrat zadovoljna in prav prijetno utrujena.

V nedeljo smo se odpravili na nedeljski sprehod v zahodne Karavanke. Morda škoda, da se nismo tudi odpravili ob bolj nedeljski uri, saj je bilo zjutraj še nekaj oblakov, ki so se kasneje umaknili, ko smo mi že sestopali. Pa nič ne de, hoja v jesenskih gozdovih je bila v vsakem primeru barvita in tudi toplega sonca smo se naužili. Kljub gneči v Srednjem vrhu smo bili na Vošci sami in smo se naslajali nad atraktivnimi razgledi dokler nas niso objeli oblaki. Nadaljevali smo po slikovitem grebenu preko Zajčnika do Blekove planine, kjer smo ponovno posedeli spet na toplem soncu. Seveda bi lahko nadaljevali po grebenu, ampak je šlo vendarle za nedeljski sprehod, zato smo se spustili nazaj do izhodišča v že dobro ogreto dolino.