Danes sva šla z Gogijem na eno dopoldansko in lepo izkoristila vreme. Sploh je pohvalno, da sem na vprašanje, kdaj lahko greva, dobil odgovor: lahko sem ob 5h pri tebi! No, tako mudilo se nama ni! Ampak sem pri večini navajen, da so na to temo potrebna trda pogajanja… 😉 Tokrat se je splačalo zgodaj, tako da sva imela gor sonce in razglede, ko sva se vrnila v dolino, pa so se oblaki ravno dvignili in požrli vrhove…

Stegovnik je tudi vedno dobra izbira: manj poznan, a precej zanimiv hrib. Tudi po več obiskih se mi še vedno uspe malo izgubiti, a to nikoli ni težava. Seveda sva naredila krog: skozi nenavadno okno na zahodni vrh in po razglednem grebenu vse do Močnikovega sedla in nazaj dol. Strm skalnat greben, ki se dviga iz gozda kot hrbet stegozavra nudi prav lepe razglede, danes na sveže pobeljene vhove – od Julijcev, Karavank in Kamniških… Luštno in fajn.