Vzorec se ponavlja že nekaj časa: v začetku tedna je na severni strani Alp padlo malo novega snega, nato močan veter, v soboto pa sonce in pomladanske temperature. Posledično je bila tudi odločitev o izletu v Avstrijo jasna. Tokrat sva ostala sama z Džanijem in spet sva se zapeljala v Tweng ter tik za vasjo levo po cesti do parkirišča.

Snega je ravno toliko kot pred dvema tednoma, torej dovolj za smučanje od avta do avta, ni pa ravno prave zimske idile. Po lepo zasneženi gozdni cesti in preko travnikov sva dosegla Metzgeralm, naprej pa skozi lep macesnov gozd, dokler se ni na desni pojavilo sedlo med Rosskogel in Grubachspitze. S sedla se končno odpre pogled proti cilju – Lackenspitze (2459 m), ki sva ga dosegla po dolgi prečki nad krnico in po precej strmem pobočju do sedla. S sedla sledi še kratek, a prav tako strm vzpon po grebenu, s smučmi pa sva prišla prav do vršnih skal.

Pred nama so bili gor še štirje Avstrijci, ki so k sreči že odsmučali, saj je na vrhu res malo prostora in je kar nerodno se pripraviti na spust. Koliko je bilo novega snega je težko reči, saj je bil veter prejšnji dan pridno na delu. Smuka je bila kljub temu boljša kot sva si mislila med vzponom. Z vrha je bilo ravno prav mehko za tisto strmino, lepo in strmo pobočje pod sedlom je smučarsko najlepši del, tam je bila že rahla skorja, ki pa ni pretirano motila.

Možno je smučati po dolini navzdol in nižje po gozdni cesti daleč nazaj proti izhodišču. Midva sva se odločila za preverjeno varianto po smeri vzpona. Kakšnih 20 metrov sva se morala povzpeti do sedla, na drugi strani pa v pomladno zmehčani strmini do macesnovega gozda, kjer je bilo še nekaj pršiča, a je občasno motila razrita podlaga. Pod planino nato udobno po cesti in po nekaj bližnjicah preko travnikov vse do avta. Še ena nova lepa tura, čeprav na koncu skoraj prekratka za tak lep dan.

Po vsem tem pa sem bil prav vesel nedeljske Velike Mojstrovke: lepo sem se naspal, vožnja do Vršiča se je zdela precej kratka, vzpon je bil udoben (pod oblačnim pokrovom k sreči tudi znosen, bilo je res nemarno toplo), z vrha se odpre krasen pogled na naše čudovite Julijce, ravno takrat se je pokazalo sonce in smuka je bila presenetljivo zelo dobra – in to vse do ceste.