Včasih so rekli, da sreča spremlja hrabre. No, danes imamo dobro vremensko napoved, vertikalno sondažo in spletne kamere. Zato sem se zjutraj zapeljal na Vršič, kjer ni bilo videti prav nič novega snega (res pa tudi sicer ni bilo kaj dosti videti v tisti megli…). Kljub temu je snega še dovolj, da sem takoj pri cesti stopil na smuči in se podal v sivo meglo.

Doma me je skrbelo, da bi bilo zgoraj preveč novega snega, saj bi lahko bilo pod Grebencem nevarno, a ko sem pod škrbino prišel na drugo stran nebes, je bilo snega ravno prav, stene zgoraj pa pretežno kopne. Prehod na škrbino je bil neobičajno udoben in tudi naprej po grebenu je šlo lepo. Velikokrat sem že tu hodil, a mislim, da sem tokrat prvič prišel celo pot do vrha na smučeh.

Že od spodaj je izgledalo bolj obetavno proti Mali Mojstrovki in res je bila smuka popolna: gladka, trda podlaga, na vrhu pa kak centimeter mehkega. Kot da ne bi včeraj snežilo, očitno se je sneg že sproti posedel. Zavoji so bili tako lahkotni in uživaški, da sem se komaj kaj zadihal.

Čeprav nisem imel namen na Veliko Mojstrovko, je bila odločitev na dnu kotanje samoumevna – na oni strani oblakov je bilo pač prelepo, da bi tako hitro zaključil. Potem so me le nekaj minut po začetku hoje zagrnili oblaki in že sem mislil, da bom zgoraj iskal prehode v megli. No, vsaj vroče ni bilo. Pobočja pod Veliko so drugače orientirana kot pod Malo Mojstrovko, zato je bil sneg tam že precej bolj ojužen in poln mehkih snežnih kep, ki so se osule z grebena. Pa nič ne de, saj se je na vrhu spet zjasnilo. Verjetno bi bilo bolje najprej na Veliko in potem na Malo.

Kljub nadzemeljskim razgledom se na vrhu nisem obotavljal in ob 11h odsmučal. Smuka je bila po pričakovanjih slabša v mokrem snegu, vendar še vedno prav solidna. Tudi v prečki do Grebenca sem uspešno prečil ruševje in se spustil po grebenu, le zadnjih 20 metrov nad škrbino sem zaradi skal rajši sestopil peš. Zgornja strmina je bila v redu, nižje pa sem potonil v meglo. Seveda nisem videl kje (in če sploh) je najboljši prehod. Zato sem prečil malo v levo in po srednjem grabnu navzdol, kar je bila verjetno najboljša izbira. Kakšnih smučarskih užitkov ni bilo, a brez posebnosti sem prismučal vse do ceste. Lepo izkoriščeno dopoldne.