V nedeljo smo se s Slavi in Maretom odpravili v Zahodne Julijce na eno izmed škrbin, na kateri še nismo bili. In na katero bomo gotovo še večkrat šli!

Parkirišče je bilo že zjutraj polno, kasneje je bilo avtomobilov še precej več, a so se vsi nekako stisnili. Verjetno jih je šla večina proti Pecolu, čeprav je bil tudi pri nas občutek, kot da imajo vsi isti cilj kot mi. K sreči so pobočja dolinice nad planino Zg. Krni dol zelo široka, da smo lahko vsi uživali – in navdušenega vriskanja je bilo ta dan na pretek.

Spodaj po cesti in bližnjicah, saj je snega tudi v gozdu še dovolj. Na planini se že odpre pogled proti cilju in seveda na smučišče pod njim. K sreči je bilo na nebu nekaj koprene, da je bilo bolj znosno kot v soboto. Vseeno pa je bilo že med vzponom ravno prav zmehčano za udobno hojo brez srenačev. Le zadnjo strmino smo šli rajši peš in si na škrbini našli svoj prostorček pod soncem. Škrbina v Krni dol, Škrbina nad Dolino ali Forca de la Val, saj ne vem kaj je bolj prav. Vem le, da se nam je smejalo od vrha in vse do planine. In pravzaprav tudi naprej do avta. Brez pripomb.