Za nami je krasen pomladanski vikend z obilo sonca in enkratne smuke. V petek zvečer je prišel Zoran in zjutraj sva bila sprva namenjena proti vzhodu, kjer naj bi bilo lepše vreme. No, jutranji pogled naju je obrnil v Julijce in ker se že več let meniva za Veliki Draški vrh, sva se zapeljala na Pokljuko.

Preko planine Konjščica in proti vrhu, kjer je bilo presenetljivo samotno (šele kasneje je šlo proti vrhu več ljudi). In na soncu tudi neverjetno vroče! Tako sva zlahka prišla do vrha brez srenačev in se naužila širnih razgledov. Okoli 11h sva odsmučala v več ali manj odličnih razmerah po vršni strehi in do pod Studorskega prevala. Nižje v senčni dolini je bilo bolj trdo, ampak tudi fino vse do Jezerc.

Tam sva se odločila za vzpon na Srenjski preval in spust pod Kačjim robom. Zgoraj je bilo lepo zglajeno, v senci pod Kačjim robom pa precej mešano. Tokrat bi bilo verjetno bolje smučati na jug proti Konjščici, ampak to nama ni pokvarilo splošnega vtisa vedno lepe in razgibane ture.