Končno sneg! Na žalost sicer ne pri nas, je treba pač k sosedom. In smo šli z Anžetom in Deanom na sever. Čim dlje na sever, tem bolje, saj je tudi še v Obertauernu bolj žalostno (spihano). Doma smo si sicer izbrali cilj, a ker so šli vsi ostali na izhodišču v tisto smer, smo mi kar takoj zavili v drugo smer. Nek vrh pač, ki je obetal strmo gaženje in dobro smuko.

V ledeno mrzlem jutru smo se hitro podvizali in se kmalu ogreli. Sprva udobno skozi gozd do planine, nato pa po čedalje bolj strmem gozdu v čedalje bolj globokem snegu. Seveda ni tam nihče hodil, zato smo napredovali počasi in vztrajno, okljuki so postajali čedalje krajši, vsak obrat pa je zahteval gimnastične gibe. Skratka, bilo je krasno! 🙂

Sonce, razgledi, napori in vroč čaj so nas greli, a oster mraz in leden veter sta ohranjala zimsko vzdušje. Kar je bilo prav tako super, saj je bil sneg rahel kot puh! In vsi napori so bili poplačani, ko smo se zakadili navzdol! Le v spodnjem delu gozda manjka podlage in občasno poškrta. Pa nič hudega, nova pošiljka je že na poti!

Kaj bi še nakladal, naj več povedo slike! Nekaj malce bolj senzacionalnih Anžetovih je na društveni strani.