Še ena iz zaloge. Med vsemi pohodi se mi nabere veliko idej, a nekatere čakajo tudi že par let preden se jih lotim. In tako je bilo danes, ko še zjutraj nisem vedel, kam bi šel. Potem pa mi je na karti v oči skočila Kraljevska špica (Monte Re) in sem bil odločen.

Izhodišče je v Rablju, kraju, ki je že videl boljše čase. Sprva po cesti in tudi višje vse do Male Kraljevske špice so ob poti ostanki rudarjenja, ruševine, cevi, ograje… Malo spominja na Rusijo. 😉 No, kljub temu je okolica dovolj zanimiva, da vse to ne moti preveč. Gora je izredno strma in razgledna, kar ni čudno, saj se požene 1000 m v nebo naravnost iz doline, na vrhu pa skriva prostorno teraso z enkratnim razgledom! Mi je bilo kar malo žal, da sem šel gor v takem vremenu…

Na okoli 1800 m se pojavi sneg, ki ga je do 20 cm. Ravno dovolj, da se je ruševje povesilo čez pot in mi nato stresalo moker sneg za vrat! Osvežitev, ki je danes pravzaprav nisem potreboval. Upal sem, da se bo kaj zjasnilo pa sem imel večinoma sivo nebo, malo dežja in na vrhu končno tudi nekaj sonca in modrega neba. Le razgledi so ostali delno zakriti.

Nazaj v Rablju sem se sprehodil še do pod slapu, ki je bil danes prav impresiven. Čeprav je tik nad mestom, ga s ceste niti ne opaziš. Skratka lep dan nad ne ravno privlačnim mestom.