Po lepi soboti še lepa nedelja in tudi ideja je bila podobna – ne glede na razmere, vsaj lepa tura bo gotovo. Na Pokljuki je snega več kot sem si upal pričakovati, zato sem šel gor preko planine Konjščica. Prečka je že par metrov kopna, sicer pa brez težav, tudi višje med rušjem. Seveda nisem imel namena tu smučati, ni ravno smiselno, le toliko, da naredim krožno turo.

Šel sem zmerno zgodaj in upal, da bo močno sonce zmehčalo streho. Žal mu veter ni pustil in je bilo povsem trdo. Sem bil kar jezen sam nase, da sem tako zlahka pustil doma dereze, sploh ker sem se ves čas po malem bal, da bo tako. Pa se ne spomnim, da bi mi bil kdaj problem nesti tiste 1,5 kg več tudi če nisem rabil, še posebno na taki kratki turi. Kakorkoli, tudi s srenači je šlo, dereze bi bile pač bolj priporočljive.

Na vrhu je veter malo ponehal in sem kakšne pol ure posedel, a prav toplo ni bilo, tako da sem okoli 11h odsmučal. Smuka po strehi nič kaj prijetna, nižje do Jezerc pa nato prav luštna in gladka. Vzpon na Srenjski preval in na drugo stran ter pod Kačjim robom tudi lepo. Še v gozdu je šlo čisto fajn vse do ceste. Lep dan na turi, ki so ji kot kaže šteti dnevi…