Po dolgem času so razmere omogočale izlet v visokogorje! Z Deanom, Jerotom, Klemnom in Rokom smo šli včeraj na Veliki Draški vrh (2243m) in bilo je krasno!

Začeli smo na megleni Pokljuki, preko planine Konjščica, potem pa smo na Jezercih končno pokukali iz megle. Bili smo prvi in pred nami sama nedotaknjena belina in vedno širši razgledi. Malo pod vrhom sta nas prehitela dva ta hitra in nam potegnila lepo špuro do vrha, za nami pa je prišlo še kar precej ljudi – ampak prostora je bilo več kot dovolj za vse!

Na vrhu smo se kar nekaj časa martinčkali in uživali v razgledih. Na strehi je precej pihalo, bila je kar zoprna skorja, tako da smo bolj previdno odsmučali. Nad Jezerci je bil še pršič, tam pa smo se odločili, da naredimo ovinek po drugi strani, kjer smo si obetali boljše razmere. Kratek vzpon na Srenjski preval (1959m), na drugi strani pa še pravo razkošje pršiča! Škoda le, da je bilo tako kratko, sicer pa odlično!

Ker se nam ni dalo preveč štamfati na Kačji rob, smo odsmučali malo nižje v gozd. Tam nas je težila zoprna skorja, ampak smo prismučali naravnost do smučišča na Rudnem polju, kjer smo se hitro potolažili s pivom! Lepa tura in dan za vriskat!