Dnevi so kot nalašč za potepanje ob slapovih. V soboto sem šel, malce nenačrtovano, na popoldanski izlet v sotesko potoka Korošak pod Kamniškim vrhom. Občasno so še grozili temni oblaki, a dežja ni bilo. Korošak na svoji poti ustvari celo vrsto slapov, ki resda niso posebno atraktivni, v sušnih obdobjih pa sploh skoraj presahnejo. Moram reči, da sem po dolgem deževnem obdobju pričakoval več vode, kljub temu je bil vzpon po soteski prav lep. Seveda sem nadaljeval preko planine Osredek do Planjave pri Kamniškem vrhu in zaokrožil nazaj v dolino.

V nedeljo sem imel tudi drugačne načrte, pa so bili vrhovi že zjutraj v oblakih in sem se namenil na preverjeno krožno turo, kjer ne bom pogrešal širnih razgledov. Ob potoku Martuljek težko ostaneš ravnodušen, v tem času je vode še posebej veliko. Za Akom sem vendarle malo pogrešal razgled na vrhove, ki so bili zaviti v oblake, pod njimi je še obilo snega, bolj vprašljiva je le njegova kvaliteta (smrdelo mi je po gnoju). Po tako krasnem smučanju na Islandiji sem prav zadovoljen z letošnjo sezono in me ni nič vleklo proti snegu. Zato sem se iz krnice usmeril preko Rutarskega vršiča v dolino Belega potoka. Od zgornjih Skočnikov sem se po prečni poti vrnil nazaj do izhodišča – do takrat se je že toliko segrelo, da sem z veseljem prebredel mrzli Martuljek in si prihranil ovinek čez most.