Še ena dobro izkoriščena sobota. Z Maretom sva bila že zgodaj v lepem in prijetno hladnem jutru pri Suhadolniku, namenjena pod Kalško goro, kjer se v delu stene nahajata dve krajši opremljeni smeri.

Gor grede sva sprva poizkušala najti staro pot do Kokrskega sedla, a neuspešno. Na koncu sva šla rajši malo naokoli do sedla in od tam nazaj do pod stene. Tam sva se najprej lotila smeri Nerodna leta (5/4, 130 m), ki v srednjem delu postreže z lepimi platkami. Na vrhu sva si privoščila kratko malico z razgledom, nato pa preboj skozi ruševje in preko krušljivega pobočja spet navzdol do pod stene.

Takoj zraven poteka še smer Panorama (5/4, 160 m), ki je prav tako zelo uživaška. Z vrha smeri sva prečila malo bolj navzgor do markirane poti in po njej do koče, kjer začuda ni bilo nič kaj veliko ljudi. Tudi sicer sva bila v najinem kotičku povsem sama, kot bi bila nekje daleč od vsega. Dostopa je res kar nekaj, ampak za dve tako luštni smeri se gotovo splača. Tudi vreme je bilo kar idealno, ne prevroče, ne premrzlo. Skratka, super.