Po enem tednu spet na Jezerskem. Tudi tokrat sem bil namenjen v Julijce in tudi tokrat me je jutranje vreme (ob 4h na Kredarici +3°C!?) preusmerilo. Jasna noč je končno poskrbela, da je bilo vsaj malo bolj mrzlo – pa čeprav ne za dolgo…

Če smo še prejšnjo nedeljo prismučali do pod Ancelna, sem tokrat na smuči stopil šele pri zgornjem parkirišču (ki je zaenkrat nedostopno z avtom). Brez težav sem našel prehod v Mišnico, kjer je bilo vse skupaj ena sama plazovina, povrhu še zapadno kamenje. No, tu dol ne bom smučal.

Tik pred prehodom v desno do lovske poti sem dohitel Avstrijca, ki se je opremljal za vzpon naravnost gor po grapi. Ker je rekel, da je lep prehod in so bile tudi udobne stopinje, sem mu sledil še sam. Kar lepo, mislim, da pridem še kdaj. A tokrat me je pod vrhom ustavil kopen skok, ki mi je bil precej neugoden (krušljiva skala in nekaj mokrega ledu, v resnici bolj vode). Avstrijec je sicer zlezel čez, jaz niti nisem vedel kaj me čaka zgoraj, zato se mi je zdelo preveč tvegano. Torej nazaj in po lovski, kjer sem šel kmalu na smuči in se precej namučil v gnilih prečkah, da se mi je kar kolcalo po tistem skoku…

No, vseeno sem bil hitro pri koči in naprej vse do vrha na smučeh. Nad kočo je vendarle pomrznilo, tako da sem bil še prezgoden. Vršna strmina je bila že precej ojužena in sem takoj odsmučal do sedla, kjer sem malo počakal, nato pa odsmučal po lepo odpuščenem mimo koče do Žrela. Notri mehko, da bi se kar sprehodil, če ne bi bilo na dnu nekajmetrskega snežnega zidu, ki je zahteval malce zoprn obvoz. Spodaj pa nato skoraj nič plazovine in prav lepa smuka vse do parkirišča.