Spet en vikend (skoraj) brez sonca, ampak glede na to, da sem mislil, da sploh ne bo časa za hribe, sploh ni bilo slabo!

Včeraj se mi ni dalo prav zgodaj in ne prav daleč. Pa sem šel v Storžičevo kraljestvo, pravzaprav že kar predolgo nisem bil tam! Storžič ima tu sicer nedvomno primat, a včeraj je bil razgled z vrha povsem enak kot, recimo, z Bašeljskega vrha. Zato sem si zastavil turo malo bolj potovalno in naredil kar konkreten krog po precej zapuščenih koncih. Edina razlaga zakaj so zapuščeni, ki sem jo našel, je ta, da grejo pač vsi na najvišjega in še to po najbližjih poteh. Meni se je moja pot zdela kvečjemu bolj zanimiva kot tiste najbolj obljudene. Dopuščam možnost, da tudi samotnost prispeva svoj čar. 😉

Parkiral sem malo naprej od Kanonirja, kjer se začne pot na Kozji vrh. Sprva po markirani poti, malo pod vrhom pa pridemo do grebena, ki se navezuje na glavni Storžičev greben. Jaz sem kljub temu skočil še na Kozji vrh (v zgornjem delu je tako strmo, da se vedno tudi počutim kot kakšen kozel!), ki je okrašen s slikovitimi macesni (običajno tudi z razgledom, ki ga danes pač ni bilo). Nazaj dol in po brezpotju na Turne, kjer sem ujel še zadnje sončne žarke.

Naprej sem se presenečen znašel na cesti, kar me je rahlo zmedlo, saj sem imel v spominu brezpoten gozd!? No, cesta je kmalu zavila navzdol, jaz pa po čedalje bolj razgibanem grebenu, po občasno lepi stezici čez Licjanovec in končno na Mali Grintovec. Gor sem se znašel v megli, a to sem že pričakoval, tako da sem hitro nadaljeval spet po markirani poti po grebenu čez Bašeljski vrh in na Storžič (neverjetno kako posran vrh!).

S Storžiča po severnem grebenu čez Škarjev rob in Škarjevo peč ter strmo navzdol na Javorniški preval. Gre za markirano pot, a zgleda, da vsi zavijejo proti Domu pod Storžičem, saj je pot precej zaraščena, zajle so le za silo uporabne, nižje je treba biti pa kar pozoren, da sploh slediš poti. Čeprav ji razen bolj oddaljenega izhodišča prav nič ne manjka! Res se kar vleče do doline, nato pa še nekaj časa po cesti. Druga varianta bi bila še naprej po grebenu vse do Stegovnika, a nekako ni bilo več prave volje. Saj pride še nedelja.