Mojstrovke so v vseh pogledih en tak fajn kup skal! Velikokrat sem bil že gor: poleti, pozimi, peš, s smučmi, po tej poti ali oni, navsezgodaj zjutraj, popoldne, zvečer… Je pač res blizu nad Vršičem in za razmeroma majhen trud si poplačan z izvrstnim razgledom!

In kot da to ni dovolj, imajo severne stene še celo vrsto zanimivih smeri! Včeraj smo si z Michałom in Lovrotom izbrali najbolj očitno in primerno smer za nas začetnike – Severni raz Male Mojstrovke (IV-/III, 300m).

Glede na mrzla jutra in strah pred gnečo smo se odločili za najbolj lagodno varianto in se šele sredi dopoldneva pripeljali na Vršič. Po slabi uri dostopa smo prišli pod steno – nikogar pred ali za nami, odlično! Bili smo kar počasni pa še veliko smo klepetali vmes, tako da sta nas kasneje 2 dohitela, ampak na splošno se nam ni nikamor mudilo in je bilo prav luštno.

Samo plezanje pa je tudi lepo, vmes malo podrto, višje pa prav po razu res uživaško! Zadnjemu delu se večina običajno izogne in izstopi na bližnjo Hanzovo pot, čeprav se raz še nadaljuje. Mi smo se odločili, da gremo še naprej, a po dveh podrtih raztežajih rajši prečili na Hanzovo in po njej do vrha. Saj ni nič groznega, le preveč krušljivo, da bi bilo smiselno vztrajati.

Na vrhu smo bili popoldne sami v lepem vremenu in super razgledi – dolg počitek in malica sta se nadvse prilegla 🙂 Skratka, Mojstrovka tudi tokrat ni razočarala! Do naslednjič, torej.