Prisank 14.9.2013

Včeraj sem bil malo bolj pozen in sem si privoščil luksuz visokega izhodišča. Na Prisanku nisem bil že nekaj let, saj me vedno odvrne misel na gnečo, ob bolj neobičajni uri pa je bilo večinoma povsem samotno.

Šele po enajsti sem parkiral pri Erjavčevi koči in se namenil v senco pod ogromno Prisankovo steno. Kopiščarjeva je gotovo ena najbolj zanimivh poti v naših gorah: preko stene vodi po izpostavljenih policah in zajedah, skozi previsen kamin in plazilski prehod in na koncu skozi okno izstopi na greben. Sledi razgledno prečenje po visokem grebenu do vrha.

Krasno vreme in prihajajoči oblaki, ki so požirali vse pred sabo. A časa je bilo dovolj in sem se odpravil naprej proti vzhodu: po zasneženih poličkah visoko nad grozotnimi prepadi pod Zvoniki, okoli Zadnjega Prisanka in skozi čudovito Zadnje okno spet na južno sončno stran. Sledi še zahteven spust do Škrbine (1995m), nad katero kraljuje Razor, ki se letos uspešno otepa obiska. Pa drugič.

Mene je čakalo še dolgo prečenje po prijetni, a kar razvlečeni poti po južnih pobočjih vse nazaj do Vršiča. Saj Prisank že iz doline zgleda ogromen, šele na taki turi pa spoznaš vso njegovo veličastnost! Tura, ki ji težko najdeš primere!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s