Krasen zimski dan s svežim snegom in seveda sva šla z Andrejem preverit razmere! Dovška Baba (1891m) je bila kar dobra izbira – lep, razgleden vzpon, prostrano travnato pobočje, spodaj pa gozdna cesta, ki omogoča lagoden spust skozi gozd, saj je snega še premalo za gozdno smuko. Na južni strani sva bila tudi varna pred močnim severnim vetrom, le na vrhu ni bilo ravno za posedati.

Parkirala sva čisto v dolini, tako da je bila tura dokaj dolga. Nekateri so peljali še višje, ampak sva tudi midva prismučala do avta. Ljudi je bilo res veliko, pa je bilo nedotaknjenega pršiča na vršnem pobočju še dovolj. Tisti zgornji del je bil res fantastičen, seveda pa žal prekratek… Takole za začetek sezone odlično, o razgledu pa ne bi izgubljal besed.