Danes za spremembo na jug, saj so tam dobili konkretno pošiljko snega pa še vreme je bilo napovedano bolj obetavno. Prvoten cilj je bil sicer Snežnik, ampak je predaleč, da bi potem ostal brez razgleda, saj se je spet izkazalo, da vreme ne upošteva vedno napovedi… 😉 Pa sem si na hitro premislil in se zapeljal v Cerknico. Tam je vzdušje res zimsko takoj, ko sem zapeljal z AC – ceste na pol splužene, povsod kupi snega, temperatura pa -12.

Slivnice (1114m) sem se lotil s SZ, parkiral pa sem kar ob glavni cesti proti Brezju, saj je bila gozdna cesta globoko pod snegom, ki ga je bilo že tam okoli 50cm! Edina težava vzpona je, da je prekratek, sicer pa je bilo res luštno v zimskem gozdu, ki se je utapljal v popolni tišini (očitno so se celo čarovnice poskrile!?). Navzdol pa rodeo s prvinami slaloma, boba in ritmične gimnastike po odličnem pršiču vse do avta! Kratko, ampak zabavno.

Seveda sem bil prezgoden, da bi šel že domov, zato sem šel še do Cerkniškega jezera. Jezero je že večji del zamrznjeno, na njem je treniral en samoten drsalec, vse naokoli pa zimska idila. Škoda le, da ni bilo več sonca in so tudi fotke manj zanimive…

Na poti nazaj sem se ustavil še v bližnjem Rakovem Škocjanu – še en čudovit konček naše male deželice! Še dobro, da sem imel v avtu tudi gojzerje in gamaše, saj sem gazil tudi do kolen! Šel sem cel krog po poti skozi speči gozd in ob precej vodnati reki, ki si je živahno utirala pot ukleščena med snegom in ledom. Lepo tudi brez širnih alpskih razgledov 😉