Sem že kar pogrešal kak konkreten vzpon! Zdaj so končno tudi res dobre razmere in sem se odločil za Kukovo špico (2427m). Lep vzpon s krasnimi razgledi v samotnih in divjih Martuljčanih.

V gozdu je že povsem kopno, sneg se začne tam kjer zapustimo lovsko stezo. Zjutraj je bilo lepo trdo, tako da je bil z derezami pravi užitek – po tistem dolgem in strmem melišču se gre bolj kot ne naravnost gor do sedla Čez Gulce (2257m). Tu sem imel nekaj časa za družbo gamsjo družino, kar se sliši lepo, v resnici pa dokaj zoprno, saj so kar naprej brcali kamne proti meni! 😮 Višje kot sem šel, manj je bilo snega..?! S sedla do vrha je marsikje že kopno, tako da je šlo brez težav, le z malo škrtanja. 

Danes ni bilo preveč vetra, tako da sem pomalical kar na vrhu v spokojni tišini in s krasnim razgledom. Nazaj grede sem šel še del grebena proti Škrnatarici, kjer se odpre lep pogled čez rob v Amfiteater. Tam je kar naenkrat potegnil močan veter in sem kar hitro pobegnil dol.

Sneg je do takrat ravno prav odpustil in mi je bilo kar žal, da sem bil brez smuči pa čeprav bi jih moral spet vse do vrha nesti… No, tudi peš sestop je bil ekspresen in udoben – v 15min sem bil na dnu melišča, kjer sem prej grizel kolena celo večnost! Potem pa spet nazaj v pomlad v dolino…