Prva misel ob omembi Mojstrovk bi lahko bila: že spet!? Morda res, kar pa ni nujno slabo, če to pomeni: že spet lep dan, že spet krasna tura z daljnimi razgledi in super smuškimi tereni. Ob obilici snega in z obeti dobrih razmer se ponujajo številne možnosti vzponov in spustov, tako da vendarle ni vsakič že spet isto.
Prejšnji teden sem šel bolj na hitro po udobnih stopnicah po Župančičevi naravnost na Malo Mojstrovko ter preko Grebenca in po plazu nazaj na Vršič. Sneg ponekod še ni bil povsem predelan, tako da je bila smuka občasno nekoliko mešana, ampak se nisem pritoževal.
Danes pa smo se v toplem dnevu namenili v najbližjo, Butinarjevo grapo, kjer je bilo že zjutraj obupno vroče, a po udobnih stopnicah sploh ne naporno. Na Grebencu smo šli ponovno na smuči in prečili po spodnji smeri na Veliko Mojstrovko. Po grebenu smo šli kratek čas proti Srednji in ob 10h odsmučali naravnost navzdol po zgornjih širjavah in naprej pod Suhim vrhom v Drevesnico. Smuka je bila zelo uživaška, dolga in razgledna. Nadaljevali smo ves čas v isti smeri skoraj 1000 metrov nižje do potoka. Spodaj je bil sneg sicer že precej južen, pomanjkanja pa še ni čutiti – čeprav smo bili na primorski strani. Za konec nas je seveda čakal vzpon preko planine in nazaj na Vršič. Zaključek ture z vzponom do avta je nekako “nenaraven”, pa kaj bi to na tak lep dan!
Primož Blaha 