V taki vročini sredi dneva ni da bi hodil naokoli pa tudi ponoči se ne shladi, torej je najbolje, da gremo v hotel na 2000m! Danes smo bili kar pisana zasedba: Kristina, Seto in Gogi 🙂

Včeraj popoldne smo šli v Bohinj, skočili v jezero in se zapeljali na planino Blato, kjer je bilo ob 18h že kar znosno. Skozi gozd do planine V Lazu, od tam pa v zadnji svetlobi preko cvetočih travnatih pobočij na vrh Ogradi (2087m). Na prostornem travnatem vrhu so nas obkolile koze, da smo se jih komaj znebili! No, k sreči so šle kmalu malo stran in so celo noč pridno spale…

Mi smo si našli vsak svoj prostorček in si postlali na mehki travi. Še večerja, potem pa v spalke in štet zvezde. Lepa in mirna noč, kot je lahko samo tam gor. Zjutraj je začel še rahel vetrič, ki je potem še cel dan lepo hladil. No, pred soncem je bilo že skoraj mrzlo – neobičajen občutek v teh vročih dneh 🙂

Na vrhu smo pričakali sonce, potem pa gremo na pot preden bo prevroče! Po grebenu proti severu, kjer nas je čakal strm in rahlo zoprn spust na Lazovški preval, od tam pa spet navzgor na Debeli vrh (2390m), ki kraljuje nad fužinskimi planinami. Res lepi in dokaj neobljudeni konci. V prijetnem vetrčku smo kar nekaj časa ležali na vrhu, s Kristino sva vmes skočila še na glavni vrh, do katerega vodi nekoliko bolj zahteven prehod čez škrbino. Se splača zaradi razgleda proti zahodu, čeprav se v tej sopari pač ni videlo posebno daleč.

Dolgo smo se zadržali na vrhu, a čakal nas je še sestop v vročo dolino. Seveda najbolj naporen in vroč del ture, ki pa smo jo zaključili v osvežilnem Bohinjskem jezeru! Super, kar preselil bi se tja gor!

PS. Seveda pa moram pohvaliti pohodnika Gogija in Setota za vztrajnost! 🙂