Po dežju vedno posije sonce in najlepše je po prehodu hladne fronte, ko se ozračje zbistri, razgledi sežejo daleč in še temperatura je bolj prijetna za hojo! In ker že dolgo ni bilo tako lepega dneva, sem se na poti iz službe na hitro odločil, da grem nekam višje. Mala Mojstrovka (2332m) resda ni najbolj izvirna, ampak tudi po toliko obiskih je še vedno super tura s krasnimi razgledi, poleg tega pa ima zelo visoko izhodišče, tista melišča pa omogočajo ekspresen sestop. (To da sem ravnokar sčistil čevlje posledic tistih melišč pod Oltarjem je bilo torej precej jalovo početje… 😉 )

Gor sem šel po Hanzovi, ki je res prav uživaška – sploh takole popoldne, ko se ni treba bati gneče in padajočih kamnov! Še prej me je na Vratcih premamila sprva kar obetavna stezica proti Prednjemu Robičju, in ker še nisem bil, zgledalo je blizu, pa sem šel pogledat! No, pa sem po kakih 10min obupal, saj je pot postala tako zaraščena, da res nisem imel volje prebijati se skozi tisto rušje…

Časa sem imel dovolj, tako sem na vrhu Mojstrovke v miru povečerjal, potem pa užival v zadnji uri dneva, ko so sence požirale doline in vrhove vse naokoli… Sprememba v temperaturi je precejšnja, tako da mi tudi zimski flis, kapa in rokavice niso bili prav nič odveč! Skratka lep dan s še lepšim koncem 😉