Krožna tura po malo bolj zapostavljenih, nemarkiranih koncih Kamniških s sprehajanjem po grebenu, lepimi razgledi in tišino. Ker je greben JV od glavnega grebena Grintovcev, je bil danes verjetno tudi optimalna izbira, saj sem bil kar nekaj časa na varnem pred oblaki, ki so se podili nad drugimi vrhovi.

Začel sem po markirani poti ob Kamniški Beli, ki kmalu zavije navzgor proti Presedljaju, jaz pa sem nadaljeval ob potoku do slapu Orglice, ki ima še za silo vode. Lep slap, vreden ogleda. Potem pa strmo gor, mimo velikega naravnega okna, čez Skok do pod stene Vežice, kjer sledi dolgo melišče Šraj peskov. Ves čas hodimo pod steno, vmes so še kakšni naravni mostovi, votline, razgledi, gamsi – skratka dovolj za popestitev. 😉 Prekinitev v steni, s primernim imenom Durce, omogoča lagoden sprehod v zgornje nadstropje, kjer se odpre prava mala planota.

Od Durc je le par minut do vrha Lučkega Dedca (2023m), ki strmo prepada na sever proti Korošici, nad katero seveda kraljuje Ojstrica. Potem sledi pohajkovanje po vrhu planote, na soncu, medtem ko so oblaki in veter poskrbeli za predstavo nad vrhovi Planjave in Ojstrice. Na planoti ni poti, tako da je najbolje po zahodnem robu, da se izognemo ruševju in kraškemu svetu. Vmes še skok na vrh Vršiči (1980m) in še do konca na vrh Vežica (1965m).

Z Vežice pa spust čez planino Čohavnico, kjer ležijo krave in se, verjetno, čohajo. 😉 Videti so bile kar zadovoljne. Takrat so se oblaki pripodili že tudi čez do mene, ampak se je še večkrat odprlo. Predvsem pa se še ni bilo za bati dežja!

Pod planino sem prišel do markirane poti, ki je res grozna – saj sem se moral prebijati skozi ruševje bolj kot pa gor, kjer sploh ni bilo poti!? K sreči ni daleč do Presedljaja (1613m), od koder bi se lahko vrnil nazaj do izhodišča, ampak ker je vreme še držalo, sem šel še naprej po grebenu po kratki ampak luštni plezalni na Konja (1803m). Tam je bil pa kar promet, nisem vedel, da je to tako priljubljen cilj?!

Na drugo stran dol, mimo Rzenika (še vedno nisem zbral poguma za vzpon skozi tisto ruševje…), čez planino Rzenik (1654m) in še naprej do planine Dol (1321m). Markirana pot gre od tam v dolino proti Kraljevem hribu, kar mi je bilo predaleč od izhodišča, zato sem šel po strmi ampak udobni lovski poti, ki se spusti po lepih naravnih prehodih čez tiste na videz neprehodne stene pod Martinj turnom do Kopišč. Odkar sem bil nazadnje tu, so v spodnjem delu zgradili novo cesto in seveda prerezali pot, tako da je treba malo poiskati… Od Kopišč pa še kakih 10min ob cesti do izhodišča in krog je sklenjen!