Jesen je komaj dobro prišla in že jo je prehitela zima, zato je veljalo izkoristiti včerajšnji dan. Namenili smo se na manj opazen greben med Gamsovim skretom in Žmavcarji, ki ponuja zanimivo alternativo obljudenim potem nad Kamniško Bistrico.
Bolj udobno je začeti po poti proti Gamsovem skretu in pod skokom prečiti daleč v desno, mi pa smo se za popestritev odločili za direktni pristop, ki je tudi bolj naporen. S ceste po stezi strmo navzgor do stene V Trati, kjer je nekaj navrtanih smeri (z Maretom sva pred leti eno tudi preplezala na dostopu do Kogla), preko stene pa vodi tudi lažji prehod (I-II).
Višje smo nadaljevali po strmih travah in nato desno nazaj po izraziti široki gredini. Čeprav nismo srečali nikogar, smo ves čas sledili uhojeni stezici, tudi ruševje je požagano. Do grebena sledi nekaj lažjega plezanja, a tudi v nadaljevanju smer preči po drugi (vzhodni) strani grebena med občasno bolj gostim ruševjem.
Vseskozi strmina in napori ne pojenjajo, poplačilo za trud nastopi v zgornjem delu, ko se greben sicer precej položi, a tudi močno zoži. Predvsem smo se končno znašli v skalnatem svetu in poplezavanje je postalo bolj uživaško. Kljub temu, da vzpona ni več veliko, pa grebena ni tako kmalu konec, kot se sprva zdi.
Vseeno nam zaključek na koncu grebena ni bil dovolj na tak lep dan. Zato smo nadaljevali povprek preko podov do markirane poti in se povzpeli na Tursko goro. Po uživanju v razgledih smo sestopili mimo bivaka in skozi Žmavcarje nazaj v dolino. Lepa jesenska tura v nepričakovano toplem dnevu – a že danes je vse drugače v povsem zimskih razmerah.
Primož Blaha 