V dobi podnebnih sprememb je treba izkoristiti vsak dan zime, ki se ponuja. Če pride že septembra, seveda še toliko bolj. Vršič je bil nekako logična izbira, saj smo se pripeljali do snega – in do sonca, da smo se že takoj znašli v zimski pravljici. No, malo pretiravam s tole pravljico, a prvi sneg pač toliko bolj navduši.

Do Grebenca je šlo brez težav, trije so nadaljevali na Malo, štirje pa smo zavili po spodnji poti na Veliko Mojstrovko. Snega je ravno toliko, da je potreben previden korak zaradi skal spodaj, čeprav smo občasno gazili tudi do kolen. Žal se je že hitro začelo spet oblačiti, tako da smo ujeli nekaj skrivnostnih pogledov naokoli, nato pa sestopili proti Mali Mojstrovki in skupaj z ostalimi nazaj. Začuda smo na celi poti srečali le še dva. Lepa tura za pokušino, da se lahko veselimo zime.