Ponovno v Bohinju, tokrat sva z Nežico zaokrožila po grebenih nad Krstenico, v enem najlepših kotičkov našega sveta. Tu lahko vsakič ubereš malce drugačno pot, da povežeš vrhove v daljšo ali krajšo turo. Gneče se ni bati, saj so tudi markacije bolj redke. Zato pa je v tem času obilo pisanega cvetja, posejanega po dolinah in grebenih. To je po svoje lahko tudi nadomestek “krajšim” razgledom zaradi poletne sparine in oblakov. No, nama se je obrestovala zgodnja ura, čeprav je bil kak vzpon že hudo mučen v žgočem soncu.

Čeprav sva na celi turi srečala zgolj peščico ljudi, je bilo ob povratku pod planino Blato polno pločevine. Že zjutraj je dobrovoljni nadzornik potrdil, da se le redki poslužujejo brezplačnih prevozov iz doline. Seveda se bomo morali vsi navaditi in se prilagoditi preden bomo sprejeli nekaj manj udobja, a verjamem, da nam bo to sčasoma postalo povsem sprejemljivo.

Tudi ob in na jezeru je bilo veliko obiskovalcev, v jezeru pa poleg naju le še race. Seveda je po poletni turi nujna ledena osvežitev, po njej je kosilo pri Maruši še toliko bolj teknilo. Več podrobnosti o lepotah hoje pa v slikah.