Pohajanje ob polni luni je vedno nekaj posebnega, sploh kadar je hkrati lepo vreme in sneg v gorah. Ta teden sem imel zato namen že v ponedeljek na večerno turo, pa sem se zaradi lenobe odpravil v torek. Tudi cilj je bil sprva drug, na koncu sem se odločil za preverjeno varianto nad Ljubeljem, kjer je bila v teh dneh smuka precej solidna.

S hojo sem začel, ko je sonce že zašlo in višje me je dohitela luna. Zavil sem po Šentanskem plazu in kar hitro iz previdnosti prestavil smuči na hrbet. Brez prediranja sem bil hitro na grebenu, kjer sem tudi zaključil, saj do vrha po južni strani ni imelo smisla.

Zgornji del je bil malce pomrznjen in sem šel bolj počasi. Osrednji del plazu je bil v senci, tako da sem si moral pomagati z umetno lučjo, a po sredini je bil pas zbitega suhega snega, kjer je šlo prav fino. Spodnji del je pa sploh dobro utrjen po množičnem obisku v zadnjih tednih, da je kot na smučišču. Le čisto spodaj je bilo precej ledeno, snega je tam že kritično malo.

In če koga skrbi, da se takole sam potepam, lahko povem, da še zdaleč nisem bil edini “lunatik” nad Zelenico. Lep večer z neobičajnimi nočnimi razgledi in kljub temi boljšo smuko kot pretekli vikend.