Končno je prišel na vrsto tudi ta mikaven raz, ki se tako ponosno razkazuje že od daleč, da ne pušča dvomov: gre za čisto uživancijo na najvišjem nivoju! Seveda smo imeli Južni raz Skute (IV/III, 350 m) že dalj časa ugledan in prej ali slej je moral priti na vrsto. Smer, ki je vredna ponovitve. Kdo ve…

V soboto popoldne smo z Lovrom in Michałom zagrizli skozi Žmavcarje in proti večeru prisopihali do bivaka, kjer nas je že čakala Urška, ki je v višavah uživala že od zjutraj. Hitro se je stemnilo in čakala nas je dolga noč v neudobnem in nabito polnem bivaku. Zjutraj smo se zbudili razboleli in neprespani, čakalo pa nas je še kar nekaj dostopa.

A slaba volja je hitro minila, saj je že spodnji, lažji del smeri prav lušten. Tudi trije strmi raztežaji s tisto zloglasno prečko ponujajo lepo plezarijo, nato pa do vrha sledi še nekaj čudovitih raztežajev po razu. V smeri smo bili edini, vreme je bilo ravno pravšnje, skratka ni se nam mudilo.

Kljub temu nas je z vrha čakal dooolg sestop. Še sreča, da se je vmes dolina skila pod oblake, da nismo videli kako daleč je še… A tudi to smo zmogli, na koncu zelo zadovoljni s turo. Da ne govorim o pivu in čevapih v Kamniku! 🙂