Kranjska Rinka za večerjo in Turska gora za zajtrk 21.-22.5.2016

Po dolgem času spet v domačih hribih na eni pomladno zimski. Mare je predlagal cilj in časovnico, z Marušo pa sva načrt soglasno potrdila. V to, da je bila izvedba vzorna pa seveda sploh ne gre dvomiti. 🙂

V soboto popoldne smo zagrizli skozi Žmavcarje do bivaka pod Skuto in bili veseli oblakov, ki so nas obvarovali neusmiljenega sonca. Prav blažen mir in spokojnost sta nas pričakala pred novim bivakom. Malo smo posedeli, si privoščili kosilo, proti večeru pa se odpravili na Kranjsko Rinko pozdravit luno in se poslovit od sonca. Vse je šlo po načrtu, le tista megla na vrhu nam je skrila luno in sonce (pravzaprav kar vse). No, ko se je potem odprlo, je bilo toliko bolj navdušujoče!

Lune kljub temu nismo dočakali in (spet v megli) smo se vrnili do bivaka, kjer je bilo že kar veselo. Ponoči je bil bivak napolnjen do zadnjega kotička in, zanimivo, večina ljudi je prišla samo do bivaka in naslednji dan nazaj.

Po kratkem spancu sva šla z Maretom spet v svetlo noč in se povzpela na Tursko goro, kjer sva pozdravila sonce. Ponoči je pomrznilo le toliko, da je nastala skorja, a je bilo še čisto znosno za hojo. V vsakem primeru pa sva bila na vrhu bogato nagrajena.

Kar lep čas sva uživala na vrhu, nato pa nazaj na zajtrk. Maruša je šla vmes še na ostale Rinke, midva pa sva jo brez težav počakala na travci pred bivakom. Ko se je bližal čas kosila, smo se odpravili nazaj v vročo dolino, žejni, lačni, a polni življenja in nove energije… do naslednjič!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s