Košutica 28.2.2015

Še en uspešen smučarski vikend. Letošnja zima resda ni tako radodarna s snegom kot prejšnji dve, a kar se mene tiče, sem povsem zadovoljen z dobro izkoriščenimi vikendi v zadnjem mesecu.

Včeraj sva šla z Deanom na eno bolj hitro, saj se mi je mudilo domov. Pa sva se namenila na Ljubelj, ker je blizu in ker je lepo. Ne mika me na Zelenico v tisto gnečo – pa že tako sem pogosto tam, pač v zelo slabem vremenu. Zato sva šla na drugo stran v senco na Hajnževo sedlo, za piko na i pa skočiva še na Košutico (Ljubeljska baba). Moram reči, da sem bil kar malo razočaran, ko sem v petek zvečer videl objavo s pohvalami o dobrih razmerah na sedlu. Seveda so forumi super (čeprav včasih zavajujoči!), a posledica je pač več obiska, kjer bi bilo sicer verjetno bolj samotno. No, saj prostora je bilo za vse dovolj.

Po cesti do planine in naprej do sedla. Ob poti bi lahko narisal črto do kje seže sonce – na eni strani pršič, na drugi skorja. Pomlad prihaja in sonce ima že moč. S sedla sva nadaljevala še kratek čas na smučeh, višje pa ni bilo videti veliko snega. Kljub temu se je izkazalo, da ne bo šlo enostavno. Udiralo se ni veliko, a v tisti grozni skorji je bilo zelo mučno. Po drugi strani pa je nenavadno veliko snega na grebenu – namesto, da bi bil spihan, je napihan in poln opasti. Vse skupaj naju je precej upočasnilo, zato sva se na predvrhu ustavila; greben naprej je zgledal zelo zahteven in bi nama vzel veliko časa. Torej sva obrnila in se tudi na poti dol namučila – le v eni uri je sonce močno zmehčalo sneg, delale so se cokle, res je bilo prav nezimsko vroče!

Odsmučala sva nazaj do sedla in v senco pod stenami, kjer je bilo lepo mehko. Nižje pod planino sva žal prehitro zavila na cesto, a nama je uspelo prečiti nazaj pod steno na še nekaj lepih zavojev med rušjem.

Ta vikend sta bila na obisku Zoran in Iva in danes smo šli skupaj v Krnico. Slikal nisem, čeprav je bilo lepo in tudi smuka je bila zelo dobra, sploh desno pod stenami, kjer je bilo še precej nezvoženega. Ampak brez slik ni objave. Čeprav sem jih že prejšnji vikend slišal, da sem len, ko sva se z Mihatom v viharju in skoraj soncu, ki se je na koncu spremenilo v gosto meglo, priborila na Ovčji vrh – potem pa nisem tega niti slikal!? 😉 Bomo šli pa še kdaj!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.