Danes krasen in zimski (!) dan na Struški debeluški. Končno smo dočakali sneg tudi v nižinah, čeprav ga je na Gorenjskem padlo zelo malo… Konkretno na Jesenicah – nič! No, višje je le nekaj novega, zato smo šli takoj pogledat, če je veter že vsega odpihnil ali bo ostalo še kaj za nas.

Kar številčna in pestra druščina se nas je nabrala. Pripeljali smo se del poti proti Križovcu, tam pa smo se z vso opremo vred natrpali v keson in se pustili Domnu zapeljati še malo višje. Potem pa končno na pasji pogon po cesti do Pustega rovta, kjer je prav ves sneg odpihilo! Podlage pa pač ni bilo, tko da smo morali kar malo iskati zamete za vzpon. Naprej skozi gozd do Belske planine, kjer nas je pričakal širen razgled, močno sonce in še močnejši veter – ter zavetrje pri koči.

Po malici smo se odločili upoštevati nasvet dveh lokalcev in smo namesto na Veliki vrh, ki je zgledal spihan,  zavili proti zahodu na Korenščico (1746m). V divjem severnem vetru smo se hitro napravili in odsmučali naravnost navzdol proti Pustemu rovtu. Razmere zgoraj odlične – cca 30cm nedotaknjenega pršiča med redkimi smrekami. Super, a kot vedno prekratko. Nižje že hitro primanjkuje snega za brezskrbno smuko in občasno poškrta, a brez težav smo prišli do ceste in po njej lagodno do avta. Gneče pa nobene – če ne upoštevamo, da je bilo že nas kar precej 🙂