Rinke so štiri, gre za nekakšen venček vrhov, kot kronski okrasek povsem vreden mogočne sosede Skute. Na Koroški rinki ali Križu je bila nekoč deželna tromeja med Kranjsko, Koroško in Štajersko, zato ima tudi vsaka dežela svojo Rinko. Zraven se stiska še Mala Rinka, ki pa je precej bolj neizrazit vrh – saj jo lahko mimogrede prehodiš in sploh ne opaziš!

V teh pomladnih dneh je nujen zgodnji štart, zato sem bil v Kamniški Bistrici še v temi. Ker je od Doma v K.B. (600m) še precej dolga do prve krpice snega, sem šel spodnji del rajši v supergah, mimo Žagane peči, v Konec in po neusmiljeno strmi poti čez Žmavcarje. Že pred časom sem bral, da je nekdo na tej sicer neoznačeni poti narisal nekakšne neuradne markacije, danes sem končno videl, da gre bolj za prav nemarno napackane črte na skoraj vsaki drugi skali!! Odločno preveč in tudi sicer nepotrebno, ker je pot lepo uhojena in tudi z razlogom nemarkirana! Ob poti sem našel tudi tri piksne pira (prazne seveda), ne vem ali je kaj povezano, ampak oboje je kar žalostno… No, piskne se je dalo vsaj odnesti.

Kakorkoli, sneg se začne šele kakšnih 100m pod bivakom in je bil zjutraj lepo trd, tako da je šlo po tistem strmem melišču prav udobno in kmalu sem bil pri Bivaku pod Skuto na Malih podih (2100m). Od tam pa kar naravnost proti severu, kjer sem ujel markirano pot – snega je tako malo, da so nekatere markacije že zunaj.

Rink sem se lotil z desne – torej najprej čez Malo (2289m) in na Štajersko (2374m), ki je tudi le par minut s poti.  Malo bolj strm vzpon je na Koroško (2433m) ter tudi na Kranjsko (2453m). Mogoče se sliši veliko, ampak so tako blizu skupaj, da je edino logično zaobjeti kar vse po vrsti!

Malo več pavze sem si privoščil šele na Kranjski Rinki, ampak sem se tudi kar hitro spustil nazaj do bivaka in tam našel primeren košček travce za daljši oddih. Se je splačalo pohiteti preden se je začelo predirat, saj je bilo sonce res močno! Od bivaka navzdol je bilo že čisto razmočeno, ampak je kmalu zmanjkalo snega, nazaj v superge in po tisti strmi poti sem bil hitro nazaj v dolini. Krasen dan, začuda pa skoraj nič ljudi, srečal sem samo dva, nekaj gamsov in enega kozoroga… 😉