Glede na to, da v dolini še kar ni sledu o zimi, sva si z Mihatom zaželela bel božič – in ni bilo druge kot v spet tja gor! 😉

Storžič je vedno blizu in vedno lep vzpon, čeprav v zimskih razmerah vsekakor ne za podcenjevati! Tako sva bila priča reševanju ponesrečenke, ki si je menda zlomila nogo. Midva sva bila še malo nižje in ko sva prišla do kraja nesreče, so reševalci že hitro in učinkovito opravili in odleteli. Vse skupaj je trajalo manj kot pol ure.

Razmere za vzpon niso bile ravno idelane, ampak je šlo brez težav. Sicer pa je po grebenu precej spihano, marsikje je pa še premalo snega za bolj solidno podlago. Je pa vsepovsod ob poti cel kup umetnin, ki jih je ustvaril veter, res lepo! Tudi danes sva imela mrzel severni veter, ampak nič kar se ne bi dalo rešiti s kapo in rokavicami. 😉

Razgledi so bili danes kristalno jasni in daljnosežni, ljudi pa razmeroma malo – razen na Kališču, kjer je koča odprta in nabito polna! Na vrhu sva srečala tudi božička, ampak fotke za dokaz ima Miha 😉

PS. pa še nekaj Mihovih fotk – da ne bo kdo mislil, da je bil tisti božiček izmišljen! 😉