Kleine Gamswiesenspitze 24.7.2021

Lienški Dolomiti so nam očitno tako blizu, da jih kar malce zanemarjamo, ko se vozimo proti “pravim” Dolomitom ali Visokim Turam, čeprav jih vselej občudujemo med vožnjo mimo Lienza. Tokrat smo si zato z Džanijem in Petrom privoščili vikend izlet in jih tudi pobliže spoznali.

V soboto smo se zapeljali po gorski cesti do Dolomitenhütte (1616 m), kjer je večje parkirišče (v Avstriji imajo cestnino za skoraj vsako cesto, ki gre vsaj malo v hrib in tudi tu smo plačali 8€). Sprva po cesti do planine Insteinalm, nato pa po prijetni poti skozi lep macesnov gozd po dolini, obdani z mogočnimi špicami vse naokoli. Na koncu doline ob jezeru stoji koča (skoraj hotel) Karlsbader Hütte (2260 m), do katere vodi tudi makadamska cesta, po kateri je vozilo kar nekaj e-kolesarjev. Mi sicer koče nismo obiskali, a menda je zelo udobna in seveda na enkratni lokaciji; na njihovi spletni strani so zelo dobri opisi tur v okolici (pohodniške poti, ferate, alpinistične smeri in celo plezališče). Skratka, dobra ideja tudi za večdnevno izhodišče.

Kot rečeno smo mi že pod kočo zapustili pot in jo ubrali strmo navzgor pod steno Kleine Gamswiesenspitze (2454 m). V osrednjem stebru severne stene sta dve priljubljeni smeri, ki potekata ena ob drugi, steno na sredini preseka široka polica. Naravnost preko strmih plošč poteka smer Gamsplatte, ki je skoraj konstantna IV, levo ob njej pa Nordostkante, ki je večinoma okoli 3, z enim raztežajem 4 in (menda) detajlom 5.

Ker sva s Petrom slabo vplezana, smo si izbrali lažjo smer po razu. Prva dva raztežaja sta mi bila prav všeč, tretji je bolj položen, tisti detajl smo očitno obhodili (?!). Na polici je Džani zavil v desno smer, tako da smo splezali kombinacijo in s tem prehiteli dve navezi v platah ter se hkrati izognili počasni navezi na razu pred nami. Drugih navez ta dan k sreči ni bilo. Smer po platah je bolj strma in na trenutke precej gladka, tako da je bilo treba nekaj več premisleka in truda. Kljub temu smo brez težav zmogli še tiste tri raztežaje do vrha, ki je precej ozek in prepaden. Naslednjič bomo morali splezati spodnjo polovico po platah in zgoraj po razu …

Z vrha smo sestopili po zelo strmi poti na sedlo Kerschbaumertörl, nato pa bolj udobno po markirani poti proti koči, ki smo se ji spet izognili, saj so nas malce prestrašili črni oblaki, da smo jo ucvrli navzdol. Do izhodišča nas je nato grelo sonce, zato se nismo mogli upreti pivu in malici na terasi pri Dolomitenhütte, ki stoji na vrhu prepadne pečine z več kot odličnim razgledom na najvišje vrhove Lienških Dolomitov.

V nedeljo se je že zjutraj začelo oblačiti, zato smo se namenili v sotesko Pirknerklamm, skozi katero poteka ferata težavnosti C. Dostop ob potoku je kratek, nato sledi kakšnih 45 minut plezanja nad potokom in mimo nekaj lepih slapov v globoko vrezani soteski. Z vrha je le še kratek sestop nazaj do izhodišča. Vse skupaj bolj kratko, ampak vsekakor upam, da še večkrat obiščem te lepe kraje.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.