Po tednu odurnega deževnega vremena se je zima vrnila v velikem slogu. Arktični mraz z zelo suhim ozračjem ter svež sneg na veliko podlage so ustvarili nezamisljivo lepe podobe in daljnosežne razglede. Po meglenem pršičarjenju na Krvavcu najprej na hitro na Zelenico, pozdravit sonce po dolgih turobnih dneh. Nato pa dva dni v zahodnih Karavankah, kjer je bilo na sončnih južnih pobočjih in v zavetrju obsežnih gozdov kljub mrazu prav prijetno (ali vsaj znosno); začuda ni pihalo niti na vrhu, medtem ko je nad očaki Julijcev sneg nosilo visoko v temno modro nebo. Zahvaljujoč mrazu, nizki vlagi in manj obiskanim krajem smo se naužili tako gaženja v deviški belini globoko zasneženih macesnovih gozdov, kot seveda odlične smuke, ki je bila celo za letošnjo sezono nadpovprečna. Res pa se je drugi dan že poznal vpliv februarskega sonca – tudi med martinčkanjem na vrhu. 🙂 Bolj zgovorne bodo slike, a tudi te ne morejo opisati doživetja takšne zimske idile.