Hrušk tam gori resda nismo našli, smo bili pa zato toliko bolj navdušeni nad obiljem sonca, razgledov in seveda – snega. Februarsko sonce v navezi s prihajajočo otoplitvijo že kaže moč. Kljub temu nas je na severni strani pričakalo dovolj pršiča, da je bilo vredno dveh spustov. Tretji spust s sedla Rožca preko Hruščanske planine in do Plavškega rovta je bil že precej pomladanski: zgoraj po mokrem snegu na trdi podlagi čisto spodoben, nižje v gozdu je sneg občasno kar zaviral, vendar je podlage povsem dovolj za uspešno smuko vse do izhodišča. Lepo izkoriščen lep dan.