Še ena lepo izkoriščena sobota ob pravem času na pravem mestu. S Slavi in Džanijem smo se iz še deževne Ljubljane zapeljali na zahod, kjer se je točno po načrtu ob 10h zjasnilo. Šele med vožnjo smo se odločili za Ojstrnik, jaz na tem vrhu začuda sploh še nisem bil (a gotovo še kdaj bom!).

Snega je tam sicer manj kot v Julijcih, a vseeno dovolj za zimski vtis – s soncem in modrim nebom toliko bolj. Pripeljali smo se prav do koče Nordio, kjer je bilo 3 cm novega snega na 2 cm podlage. Skozi gozd do Bistriške planine, ki nas je pričakala z bogatimi razgledi. Pred nami sta šla dva Italijana, tako da smo lagodno sledili gazi na avstrijsko stran in po grebenu na razgledni vrh. Tam smo uživali v prijetnem soncu in celo brezvetrju, saj smo očitno ravno ujeli premor, preden je veter obrnil smer.

Če bi poznali ali pa bi imeli s seboj karto, bi se verjetno vrnili po isti poti, tako pa smo nadaljevali preko glavnega zahodnega vrha in kar naprej po zahodnem grebenu proti planini Dolinca. To je bilo seveda bolj zanimivo, saj smo napravili lepo krožno turo in se preko sedla Lom vrnili do izhodišča. Še največja pomanjkljivost ture je, da je prekratka, posebno na tak bleščeč zimski dan…