Lep smučarski vikend sredi novembra. V soboto smo imeli kar težave izbrati turo, na koncu smo se odločili za Mokrine/Nassfeld. Smučišče še ne obratuje, čeprav je snega dovolj in tudi proge so že urejene. Sodeč po polnem parkirišču je izgledalo, kot da so proge uredili prav za turne smučarje – sploh Avstrijci se zelo radi sprehajajo po progah.

No, tudi mi smo bili ta dan zadovoljni z izbiro: toplo sonce, lepi razgledi, prazno smučišče in dobra smuka. Naš cilj je bil sicer vrh nad smučiščem Krniške skale (Gartnerkofel, 2195 m). Da ne bi bili prehitro gor, smo se s prelaza spustili do spodnje postaje žičnice in se po progi sprehodili do vrha smučišča, nato pa za rob v skrito dolinico in po njej na izredno razgleden vrh.

Smuka ni bila nič posebnega, ampak v redu. Po smučišču pa seveda udobno – pa še celo progo smo imeli zase! Na dnu smo se odločili, da bi bilo škoda že zaključiti na tak lep dan in smo se povzpeli po progi še na drugo stran do vrha smučišča. Takole, ko hodiš po prazni progi, sploh ni tako slabo. In kljub popoldanskem času je bila proga še vedno kot zjutraj. 🙂

Nedeljsko jutro je bilo oblačno in sem se lepo naspal. Potem pa se je na hitro zjasnilo in sem se na hitro odpravil na Vršič. Med vzponom po plazu sem ves čas pogledoval proti sončim pobočjem Nad Šitom glave, ampak sem vztrajal proti Mojstrovki. V senci je bilo pomrznjeno, s srenači je šlo brez težav. Malo pod škrbino je snega premalo in tudi spodnji del Grebenca je kopen.

Tako kot se je na hitro zjasnilo, se je med vzponom tudi na hitro zaprlo in na vrhu sta me pozdravila veter in črn oblak. Med naletavanjem snega sem odsmučal po trdi in razriti dolinici ter malo peš do škrbine, kjer me je veter s sneženjem čisto zaslepil, da sem hitro sestopil kakšnih 50 metrov nižje in skočil na smuči. Zgornji del po plazu je bil prav v redu, nižje pa malo pomrznjeno. Kljub temu sem brez težav prismučal do avta in še preden sem se odpeljal se je spet zjasnilo… Skratka, uspešen uvod v sezono.