Tokrat za spremembo namesto reportaže iz višav nekaj utrinkov z morskih širjav.

Blaž nas je že celo zimo vabil na svojo Fjako, pa v mrazu in burji ni bilo toliko zanimanja. 😉 Včeraj pa smo se s Setotom in Urbanom še sredi noči odpeljali iz Ljubljane, via Mihele, do Devina. Tako smo bili že navsezgodaj na čolnu, se zapeljali nekaj milj ven in kar dobro zadeli sredino zaliva, kjer je tudi voda bolj globoka. Še vedno le okoli 20 m, saj je cel zaliv precej plitek zaradi naplavin Soče. Tam smo se zasidrali in začelo se je čakanje… Pri ribolovu je potrpljenje še dosti bolj na preizkušnji kot v hribih. K sreči je bilo celo dopoldne oblačno, kar se mene tiče, bolje kot žgoče sonce cel dan.

Razen dveh malih skuš (ki sta takoj pristali na trnku za vabo) ni bilo do popoldneva nič pretresljivega. Potem pa, kot v filmih, plavut okoli čolna!? Kmalu je izginila, a prav tako tudi ostale manjše ribe. Skoraj celo uro kasneje pa je končno nekaj velikega zagrabilo! Mladič, ampak čisto pravi morski pes! Nekaj milj pred Trstom. In kakšno uro kasneje še en, najbrž njegov malo starejši bratec. Ta drugi je bil sploh divji. Kljub mladosti sta imela oba kar ostre zobe. Seveda smo oba spustili, mame pa k sreči ni bilo 😉

Tako smo po skoraj 13 urah spet pristali (ah, trdna tla!) praznih rok, utrujeni (jaz še bolj kot po celem dnevu v hribih!), ampak saj gre za doživetje. Morskega psa takole od blizu pač ne vidiš pogosto in če že, sem vesel, da sem bil na varnem na čolnu! 🙂