Laskovc in Murnovc 7.2.2015

Naš neposlušni ciklon se je Gorenjske v večji meri izognil, pa kljub temu smo se optimistično namenili na sever. Na koncu sem sicer tik pred zdajci ostal sam, tako da sem na hitro spremenil načrt in se odpravil v zahodne Karavanke, kjer sem se v vsakem primeru nadejal lepe ture, tišine in razgledov – saj turna smuka je mnogo več kot le smučanje! No, seveda pa ne škodi, če zaključiš turo v lepih razmerah! 😉

Dokaj pozno sem začel iz Srednjega vrha in še zadnji oblaki nad Julijci so se umikali modremu nebu. Dolga je cesta nad potokom Hladnik, k sreči se vmes odpirajo mikavni razgledi proti Martuljčanom, opazoval sem prehojene karavanške grebene in gledal kje se bom v prihodnje še potepal. Seveda še nihče ni tam hodil, tako da sem celo pot vlekel špuro.

Od lovske koče se končno začne strmejši vzpon skozi tih zasnežen gozd do čudovitih macesnovih gajev, ki se raztezajo okoli planine Grajšca. Laskovc sicer ni bil v načrtu, ampak je bil nekako na poti – zakaj bi šel mimo, ko pa grem lahko čez?! Kako krasen dan se je do takrat naredil! Prava zimska pravljica. Z vrha sem pomahal čez dvema Avstrijcema na Kresišču. Sklepam, ker sta prišla gor s severa pa tudi sicer v teh koncih ponavadi srečam le kakšnega Avstrijca, izključno na Kresišču.

Smuka dol kratka in sladka, na planini pa spet navzgor, tokrat na Murnovc. Na grebenu Laskovca in spodaj na planini mi je grozeče počilo pod nogami, tako da sem se držal grebena in dreves, je treba biti kar previden! Na Murnovcu bi lahko samo stal in gledal, res imam rad te konce. Odsmučal sem proti jugu, tako da sem si skrajšal tisti ovinek gor grede in prišel na svojo špuro malo nad lovsko kočo. Sneg je bil že rahlo zmehčan in skorjast od sonca, ampak še vedno odlična smuka, nižje pa pršič in tudi škrtalo ni, saj sem se najbolj bal, da je v gozdu premalo snega.

Za konec pa še po cesti, kjer je treba parkrat celo malo gor. Vmes je do koče prišel nekdo s sanmi in en s traktorjem, kar je resda malo pokvarilo idilo, ampak za spust mi je bilo pa čisto v redu lepo utrjeno. Ta cesta je verjetno glavni razlog, da tam ni obljudenih smučarskih ciljev, a meni se je zdelo vredno truda. Morda delno tudi zaradi tega.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.