Včeraj sem se ob rojstvu dneva z Deanom in Blažem znašel v Zajzeri – vedno čudoviti dolini, letos globoko po snegom. Prav veliko sonca ni bilo, a še dobro, saj je bilo že tako odločno prevroče!

Namenili smo se proti bolj malo obiskani Žabniški krnici, ki ima enega najbolj veličastnih ambientov v Julijcih pod Višem, Gamsovo materjo, Divjo kozo in Lastavicami. Sprva malo razvlečeno po dolini, nato strmo navzgor do koče Pellarini, višje pa se odpre širno smučišče, ki sega do Sedla Velikega Nabojsa (1970m).

Blažu je bil dovolj spust s sedla, zato sva z Deanom potegnila naprej in malo pod sedlom pustila smuči. Kljub visoki temperaturi so bile spodaj razmere dobre, zato sva šla po strmi rampi naravnost navzgor. A višje je sneg postal bolj moker in naju precej upočasnil. Šele ko se je strmina malo unesla, sva lažje zadihala – še dobro, saj sva rabila sapo še naprej med napornim gaženjem. Višje je bilo spet malenkost bolje in tako sva brez težav prišla do vrha (2313m), ko se je ravno za kratek čas za nagrado pokazalo sonce. Krasen razgled, nekaj slik, potem pa kar hitro nazaj dol!

Do smuči brez težav, tam sva se kar hitro spet pripravila in odsmučala po smešno pisani mešanici snega in puščavskega peska. Zgoraj kar v redu po mokrem lepljivem snegu na trdi podlagi. Pri koči (oz. kar na koči!) naju je čakal Blaž in ker mu ni bilo videti hudega, sva se še midva ustavila in si končno privoščila nekaj počitka in malico. Že prej se je stalno osipalo s sten, zdaj pa je skorajda neprestano ropotalo in grmelo z vseh strani – tudi po tem vročem obdobju je po stenah še veliko snega!

Po gozdu je šlo tudi solidno, spodaj nekaj prebijanja skozi goščavo, na koncu pa smuk po cesti in nekaj odvečnega štamfanja in porivanja po tekaški progi. Tako smo zaključili kar v gostilni, ki je bila nekaj metrov bližje kot avto – žeja je bila pač prioriteta! 🙂 Lepa tura, kljub ne ravno najboljšim razmeram.